V okviru obiska Vlade RS v Savinjski dolini 21.10.2023 se je v Zgornjesavinjskem ZD mudila Ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ki je prisluhnila tudi dodatnim težavam, s katerimi se srečujemo pri zdravstveni oskrbi po avgustovskih poplavah. Direktorica Božena Herzog je izpostavila težavnost dostopa težje pokretnih bolnikov do zdravnika, ki se je zaradi poplavljenih cestnih poti še poslabšala. Ministrici je predstavila predlog za dodelitev dodatnega programa Vozilo dežurnega zdravnika za hišne obiske, ki ga je Zgornjesavinjski ZD naslovil na Ministrstvo za zdravje že v avgustu.

Ministrica dr. Prevolnik Rupel je obljubila vso podporo predlogu in Vlada RS je že teden po obisku sprejela ustrezno Uredbo, s katero krepi zdravstveno oskrbo na območjih, ki so jih najbolj prizadele poplave in plazovi v avgustu 2023 in Zgornjesavinjskemu ZD dodeljuje program za izvajanje hišnih obiskov za čas sanacije in obnove.

Kaj so hišni obiski?

Pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje omogočajo hišne obiske pri zdravljenju in negi na domu, kadar bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben obiskati zdravnika v ambulanti.

Hišni obisk je oblika posveta zdravnika z bolnikom izven ambulante. Najpogosteje je to na bolnikovem domu. Poznamo več oblik hišnih obiskov: redni hišni obiskI, zdravljenje na domu, neodložljivi hišni obiski in ostale oblike.

Običajno se osebni zdravnik odloči za redni hišni obisk na domu bolnika takrat, ko je ta akutno zbolel in zaradi različnih razlogov ne more sam do zdravnika. Značilni razlogi so npr. vročinska stanja in akutno nastala bolečina (npr. v križu). Take obiske običajno opravi osebni zdravnik sam ob koncu delovnega časa ordinacije, praviloma isti ali naslednji dan po klicu. Prvemu hišnemu obisku lahko sledi eden ali več ponovnih, dokler se zdravstveno stanje bolnika spet ne uredi toliko, da je ali zdrav ali pa da lahko pride sam v ambulanto.

Zdravljenje na domu je oblika hišnega obiska, ko osebni zdravnik pri bolniku spremlja kronično bolezen ali stanje. Bolnikovo stanje je tako, da ne more prihajati v ambulanto. Bolniki in invalidi so morda priklenjeni na posteljo ali so slabo gibljivi in se z oporo ali pripomočki lahko gibljejo le po stanovanju. Večina teh bolnikov je starostnikov, ki živijo sami brez mlajših oseb v istem gospodinjstvu. Sami ne morejo več voziti avta in tudi ob pomoči bergel ali palic ne morejo z javnim prevozom do zdravnika. V to skupino spadajo tudi hudi srčni in pljučni bolniki, ljudje, ki se trajno zdravijo s kisikom na domu, bolniki s preležaninami, bolniki z nevrološkimi obolenji (multiplo sklerozo, po možganski kapi, s paralizo …), dementni starostniki, psihiatričnimi bolniki in duševno prizadeti, oslabeli rakavi bolniki, umirajoči in ljudje s hudimi obolenji gibal. Značilni primeri takih stanj so tudi npr. stanja po možganski kapi in bolniki v končni fazi rakave bolezni.  Zdravljenje na domu poteka na osnovi načrta, ki ga naredi osebni zdravnik, zelo pogosto ob sodelovanju patronažne sestre in drugih strokovnjakov glede na potrebe bolnika.

Hišni obiski s posebnim vozilom

Zdravnika pa lahko na neodložljiv hišni obisk napoti tudi Dispečerski center zdravstva, če na osnovi klica na 112 oceni, da gre za takšno stanje, da je hišni obisk pri bolniku potreben, vendar dispečer oceni, da bolnika ne bo potrebno prepeljati v bolnišnico. V teh primerih zdravnik opravi hišni obisk skupaj z zdravstvenim tehnikom, na hišni obisk se odpravi s posebnim vozilom, kjer je na razpolago tudi vsa potrebna medicinska oprema za obravnavo pacienta.

Zdravljenje na domu

Hišni obisk je prvobitna oblika dela zdravnika, saj je bil najprej zdravnik tisti, ki je obiskoval bolnika. Dvajseto stoletje, ki je pomenilo močan razvoj medicine na tehničnem področju, hišnim obiskom ni bilo naklonjeno, zato je njihovo število povsod začelo upadati.

Za sodobno medicino je postal hišni obisk skoraj nesmiselen: diagnostično in terapevtsko je pomanjkljiv in tvegan, časovno je neracionalen. Ta padec je bil opazen povsod po svetu, tudi pri nas. Osnovna razloga za upadanje števila hišnih obiskov sta bila dva: prepričanje, da na hišnem obisku zdravnik ne more nuditi enako kakovostne medicinske oskrbe kot v ustanovi, kjer je na voljo tehnika (laboratorij, rentgen, ultrazvok ipd.) in dejstvo, da hišni obisk terja veliko časa. Kot nadomestek za hišne obiske zdravnikov se je vse bolj razvijala patronažna služba, ki naj bi nadomestila to zdravnikovo funkcijo. Kljub temu pa sodobna stroka ugotavlja, da so hišni obiski zdravnika še vedno pomembna oblika zdravljenja, ki je tudi patronažna služba ne more v celoti nadomestiti.

Običajno zdravnik bolnike, ki so potrebni zdravljenja na domu, pozna in jih spremlja že vrsto let. Bolniki so do hudega poslabšanja, ki jih je priklenilo na posteljo, redno hodili na preglede v ambulanto, kjer so se s svojim osebnim zdravnikom posvetovali, ki jih je pregledal, jih poslal na preiskave in jim predpisal potrebno zdravljenje. Zdravnik z bolnikom in njegovimi svojci načrtuje obiske, redne na določeno obdobje ali takojšne ob akutnem poslabšanju bolezni. Osebni zdravnik se s svojci pogovarja o pravilni negi in oskrbi, prehrani, jemanju zdravil, kontrolah pri specialistih in prevozu na specialistične preglede. Bolnika pregleda, posluša mu srce in pljuča, izmeri krvni tlak in pulz, opravi pregled trebuha, gibal, nevrološki pregled; odvisno od bolnikove bolezni in stanja. Če je treba, odredi laboratorijske preiskave ali napoti bolnika, običajno z reševalnim vozilom, na specialistične preglede ali v bolnišnico.

Če je potrebna strokovna medicinska pomoč medicinske sestre (prevezovanje ran, dajanje injekcij, odvzem krvi na domu za laboratorijske preiskave, stalno prejemanje kisika na domu …), zdravnik odredi obiske patronažne sestre. Patronažne sestre delajo v okviru zdravstvenega doma in imajo vsaka svoje krajevno območje z bolniki, ki jih stalno obiskujejo. Ker obiskuje bolnika običajno vedno ista patronažna sestra, lahko z bolnikom in svojci oblikuje bolj pristen odnos, ki omogoča lažje pogovore, svetovanje in oskrbo. Če bolnik ali njegovi svojci ne zmorejo oskrbe, predlaga laično pomoč na domu in po potrebi sodeluje s socialno službo.

To vrsto hišnih obiskov za zdravljenje na domu bo tudi v prihodnje izvajal bolnikov osebni zdravnik.

Nov program dežurnega zdravnika za hišne obiske v Zgornjesavinjskem ZD

Krhki in težje pokretni bolniki pa lahko potrebujejo hišni obisk tudi zaradi trenutnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega brez posebnega napora ne morejo sami priti v ambulanto.

V takih primerih bolniki ali njihovi svojci običajno pokličejo v ambulanto svojega osebnega zdravnika. V kolikor bo to potrebno, se bo osebni zdravnik lahko odločil napotiti na hišni obisk dežurnega zdravnika iz novega programa. Podobno bo v primerih, ko je osebni zdravnik odsoten ali iz drugih razlogov ne more do svojega pacienta.

Potrebo po hišnem obisku zdravnika lahko ugotovi tudi patronažna sestra, ki v dogovoru z osebnim zdravnikom prav tako lahko k bolniku napoti dežurnega zdravnika za hišne obiske.

Dežurnega zdravnika za hišne obiske pa lahko napoti k bolniku tudi dispečer na št. 112, v kolikor ob klicu na to številko oceni, da bo bolnik lahko ustrezno oskrbljen na domu in prevoz v bolnišnico ne bo potreben.

Z izvajanjem tega novega programa bo Zgornjesavinjski ZD omogočal bistveno izboljšanje oskrbe pacientov na domu, manj bo tudi napotitev v bolnišnico na preglede, kadar to ni nujno potrebno. Poleg tega pa bo s tem razbremenjena tudi Patronažna služba ter nenujni prevozi Nujne medicinske pomoči, ki so doslej veliko pacientov, dejansko potrebnih obravnave na domu, morali prepeljati v bolnišnice na preglede in zdravljenje.

Program dežurnega zdravnika za hišne obiske ima sedež v ZP Mozirje, hišne obiske pa s posebnim vozilom izvaja tim zdravnika in zdravstvenega tehnika od novembra 2023 dalje v dnevnem času (po napotilu osebnega zdravnika ali dispečerja).